POROČNA FOTOGRAFIJA ZA SODOBNE PARE S PRIDHOM VINTAGE FILMSKIH FOTOGRAFIJ

Če bi me izzvali in od mene zahtevali tri pridevnike, ki najbolje opisujejo moje delo, ne vem, kaj bi odgovorila.
Med poročnimi fotografi kroži nemalo besed, s katerimi opisujemo svoj stil – pristen, topel, dokumentaren, fine art, svetel in zračen, poln čustev…

Najverjetneje lahko tudi sama sebe uvrstim vsaj v eno izmed teh kategorij, lahko jim dodam še kakšno dodatno besedo oz. besedno zvezo, kot je na primer “pripovedovanje zgodb,” ki je, moram priznati, meni eden izmed ljubših opisov, tudi sama se imam za pripovedovalko zgodb in zapisovalko sanj poročnih dni.

Lahko rečem, da sem kreativna, sproščena, vedno za akcijo… vendar je za to, da opišem vse kar želim, dovolj le ena beseda:

NEPOPOLNOST

Moj pristop k fotografiranju poroke je predvsem organski.
Rada sem z vama od začetka do konca, od priprav do torte, da lahko na koncu vse povežem v zgodbo vajinega dneva ljubezni.

• Pri pripravah se trudim biti čim bolj neopazna, ne usmerjam veliko in poskusim ujeti pristno dogajanje. Vmes morda malce izginem, da “pofotkam” vse detajle – prstana, obleko, čevlje… seveda če res ne gre drugače predlagam kakšno spremembo pozicije za boljšo svetlobo, čeprav za to po navadi dobro poskrbijo umetniki ličenja.
• Skozi dan bom ujela tudi nekaj fotografij, ki bodo še bolje prikazale vzdušje in postavile sceno vajinega dne, najsi bo to fotografija stavbe, vremena, nekega majhnega detajla…
• Pred obredi se z matičarjem ali duhovnikom pogovorim, kje se lahko gibam, da čim manj motim obred in še vedno uspem ujeti pomembne trenutke. Med obredi nikoli ne usmerjam – kako pa bi izgledalo, če bi zamudila poljub in nato zahtevala od para, da ga ponovi?
• Poročni portreti so moja druga najljubša stvar za fotografiranje na poroki, takoj za nevestinimi pripravami. To je čas, za katerega želim, da je samo vajin, stran od svatov, družine in direndaja. Velikokrat je to edini čas v dnevu, ko sta ženin in nevesta sama. Čas za portrete določita sama, priporočam pa vsaj 45 minut, najraje ob tako imenovani “zlati uri”, tj. eno uro pred sončnim zahodom. Lahko pa se portretiramo dvakrat, trikrat, lahko naredita celo “first look”, karkoli torej želita.
• Kar pa se tiče žura – našla me bosta na plesišču, kako s fotoaparatom poplesavam med vajinimi povabljenimi in poskušam to energijo in veselje ujeti na fotografijah!

Morda se sprašujeta, kako se v vsem tem govoru o nepopolnosti znajdeta vidva, na dan, ki mora biti popoln, v popolnih oblekah, s popolnimi cvetličnimi aranžmaji, popolnim menijem za večerjo in popolnim zaključkom z najbolj popolno torto.

Kot poročna fotografinja vidim poroke skozi druge oči kot vidva in ker sem jih videla že toliko, vem, da je za vaju popolna točno takšna, kot sta si jo pripravila.

Morda vaju je strah tega, da bosta imela vase nenehno uperjen fotoaparat in se sama sebi ne zdita fotogenična.

Tudi fotoaparata se ni treba bati. Med obredi poskušam biti čimbolj diskretna, med vajinim portretiranjem pa bom naredila vse, da vaju sprostim in vodim tako, da bomo ustvarili nekaj lepega.

Morda vaju skrbi, da bom zamudila vse pomembne stvari, ki jih želita imeti ovekovečene.

Pred poroko se lahko z mano pogovorita tudi o tem, kaj vama je poleg običajnih fotografij, ki jih naredim, pomembno, da imata na fotografijah (mogoče je to dekoracija, hrana, dobra fotografija torte, fotografija vseh družinskih članov skupaj…) – da smo na sam dan popolnoma sproščeni, tako vidva, kot jaz.

Če imata zame še kakšno vprašanje mi kar pogumno napišita sporočilo!

Obljubim, da bom tam za vaju, zato, da vama to popolnost v vsej moji nepopolnosti pomagam ujeti za večno!

P.S. Poleg vse fotografske opreme, dodatnih baterij in spominskih kartic, se v moji torbi vedno znajde tudi kakšen obliž, dodatna steklenica vode, šivalni pribor, najlonke v kožni barvi, müsli ploščice, lasnice in najbrž še kaj, nikoli ne veš kdaj bomo kaj od tega zares potrebovali.